Priporočila za izdelavo kakovostnih spletnih anket

Kakovost podatkov, zbranih z anketnim vprašalnikom, je neposredno odvisna od njegove zasnove. Napake v vprašalniku, nejasna vprašanja, neustrezna struktura, slaba logika ali tehnične pomanjkljivosti, vodijo v pristranske, nepopolne ali celo neuporabne rezultate.

V nadaljevanju so sistematično predstavljena priporočila za pripravo anketnega vprašalnika v 1KA. Zajemajo osnovne formalne vidike, osnovna in napredna metodološka izhodišča, tehnične smernice in dodatne vidike kakovosti.

Priporočila so namenjena vsem uporabnikom, ne glede na stopnjo izkušenosti. Uporabna so tako za tiste, ki se z anketiranjem srečujejo prvič, kot tudi za bolj izkušene uporabnike, ki želijo dodatno izboljšati kakovost svojih vprašalnikov in s tem zanesljivost zbranih podatkov.

Formalni vidiki izdelave vprašalnika

Formalni vidiki so osnova razumljivega anketnega vprašalnika. Čeprav se pogosto zdijo tehnične narave, imajo velik vpliv, saj lahko že manjše napake povzročijo napačno interpretacijo vprašanj ali neveljavne odgovore.

1. Uporaba pravilnega tipa vprašanja

Vsako vprašanje mora biti postavljeno z ustreznim tipom odgovora. Checkbox uporabljamo, kadar je možnih več odgovorov, radio button pa, kadar je pravilen samo en odgovor. Napačna uporaba tipov vprašanj lahko vodi do neuporabnih podatkov.

2. Uporaba pogojev

Če vprašanje ni relevantno za vse respondente, uporabimo pogoj (IF), ki zagotovi, da se vprašanje prikaže samo respondentom, ki ustrezajo pogoju. Preskokov vprašanj ne izvajamo z besedilnimi navodili (npr. "Če ste izbrali ženski spol, potem preskočite vprašanje ....").

3. Preverjanje črkovanja in slovnice

Pred objavo vprašalnika preverimo črkovanje in slovnico vprašalnika. Poleg tega preverimo tudi, da imamo poenoteno rabo podpičja, vejic, pik, presledkov in velikih začetnic. Posebej pazimo na doslednost na začetku in koncu podvprašanj ter kategorij odgovorov. Pazljivi moramo biti tudi na uporabo moške in ženske oblike besedila, kjer je to smiselno, ali pa uporabimo nevtralne formulacije.

4. Prelomi strani

Prelome strani oblikujemo premišljeno. Smiselno je, da en sklop ne presega približno enega zaslona (PC), da ostane vprašalnik pregleden.

5. Oblikovanje vprašalnika

Če nismo profesionalni oblikovalci, se izognemo naprednim oblikovnim posegom in uporabimo standardne predloge tem ankete. 1KA ponuja deset različnih splošnih tem, ki so prilagojene tudi za mobilni telefon.

6. Uvod, nagovor, zaključek

Respondenta je potrebno najprej spodbuditi, da klikne na povezavo do ankete, nato pa ga z jasnim uvodnim nagovorom motivirati, da vprašalnik tudi izpolni, pri čemer mu na kratko predstavimo namen raziskave, potek in pogoje sodelovanja.

V uvodu oziroma nagovoru navedemo informacije o naši raziskavi:

• kdo izvaja raziskavo in kontakt za vprašanja,
• o čem bomo spraševali respondente,
• kako so bili respondenti izbrani,
• namen raziskave,
• zakaj je sodelovanje pomembno,
• okvirno trajanje ankete,
• zagotovilo anonimnosti odgovorov,
• možnost zavrnitve sodelovanja,
• objava rezultatov,
• ter jasna navodila, kako dostopati do ankete in začeti z izpolnjevanjem.

V zaključku navedemo kje in kdaj bodo rezultati raziskave objavljeni. Poleg tega lahko po izpolnitvi ankete respondente preusmerimo na poljubno spletno stran, ter oblikujemo obvestilo po deaktivaciji ankete (npr. objavimo povezavo do rezultatov).

Uvod in zaključek oblikujemo prijazno in specifično za respondente.

Metodološka priporočila

Pri pripravi vprašalnika je pomembno, da poleg formalnih priporočil, upoštevamo tudi metodološka priporočila. Gre za pravila, ki določajo, kako oblikujemo vprašanja, kako merimo pojave in kako strukturiramo vprašalnik, da se izognemo pristranskosti, nejasnostim in nepotrebnim napakam.

1. Uporaba lestvic namesto dihotomnih vprašanj

Kjer je mogoče, dihotomna vprašanja (DA/NE) nadomestimo z lestvicami, ki nam omogočajo bolj natančno merjenje stališč. Lestvice zajamejo tudi intenzivnost mnenja, ne le njegove prisotnosti ali odsotnosti.

Primer: Namesto »Ali podpirate ukrep? DA/NE« uporabimo »V kolikšni meri podpirate ukrep? (1 - sploh ne podpiram, 5 - popolnoma podpiram)«.

2. Testiranje vprašalnika in uporaba komentarjev

Vprašalnik moramo pred uporabo temeljito testirati, saj se šele v praksi pokažejo morebitne nejasnosti, logične napake ali težave pri razumevanju vprašanj. Testiranje izvedemo vsaj na eni osebi.

V testnem načinu je priporočljivo uporabiti tudi komentarje uporabnikov, saj omogočajo sprotno zaznavanje napak in izboljšav. V primeru večjega števila evalvatorjev je priporočljivo vklopiti vnos inicialk, da vemo kdo je podal komentar.

Pred začetkom zbiranja realnih podatkov, je priporočljivo, da testne vnose izbrišemo.

3. Preverjanje delovanja na različnih napravah

Vprašalnik mora biti preverjen na različnih napravah in operacijskih sistemih, saj se prikaz na računalniku lahko precej razlikuje v primerjavi z mobilnimi telefoni ali tablicami. Posebno pozornost namenimo tabelam, lestvicam in daljšim besedilom, ki se na manjših zaslonih pogosto drugače razporedijo (npr. tabela, ki je na računalniku pregledna, je lahko na telefonu zamaknjena ali težko berljiva, zato jo je smiselno posebej preveriti). Hkrati preverimo tudi dolžino naslova ankete, da se na mobilniku pravilno prikaže in ne zasede preveč prostora.

4. Uporaba obveznih vprašanj

Obvezna vprašanja uporabljamo le tam, kjer so nujna za logiko vprašalnika ali za nadaljnje vejitev. Prekomerna uporaba lahko poveča obremenitev respondentov in vodi v prekinitev izpolnjevanja ankete.

5. Naključna razvrstitev kategorij odgovorov in podvprašanj

Pri nominalnih spremenljivkah (npr. regije, blagovne znamke, stranke) in tabelah, je priporočljivo kategorije odgovorov oziroma podvprašanj v tabeli, razvrstiti naključno, če vrstni red ni vsebinsko pomemben. S tem zmanjšamo vpliv pozicije na izbiro odgovorov.

6. Omejena uporaba odgovora »ne vem«

Možnost »ne vem« vključujemo le takrat, ko je res metodološko utemeljena, saj z uporabo spodbujamo površno odgovarjanje.

7. Opredelitev tipa spremenljivk

Pri vseh kategoričnih spremenljivkah moramo jasno določiti, ali gre za nominalne ali ordinalne spremenljivke. To bo kasneje vplivalo tudi na prikaz izračunov v analizah.

8. Jasen in privlačen naslov ankete

Naslov ankete naj bo kratek, razumljiv in informativen. Dober naslov že na začetku ankete nakaže vsebino raziskave in vpliva na to, ali bo respondent pripravljen sodelovati.

9. GDPR skladnost

Kadar zbiramo osebne podatke, svetujemo uporabo privzetega 1KA GDPR uvoda. V uvodu pojasnimo namen zbiranja podatkov, način uporabe podatkov ter pravice respondentov. V primeru, da respondent ne bo podal soglasja za zbiranje osebnih podatkov, ne bo mogel nadaljevati z izpolnjevanjem.

Napredni metodološki in kakovostni vidiki

Poleg osnovnih metodoloških priporočil, je za kakovostnejše rezultate priporočljivo upoštevati tudi napredne metodološke in kakovostne vidike vprašalnika.

10. Optimizacija vprašanj in merskih lestvic

Pri oblikovanju vprašalnika uporabljamo zaprta vprašanja z vnaprej določenimi odgovori (z možnostjo »drugo«, kjer je smiselno). Lestvice poenostavimo tako, da odstranimo številske oznake in uporabimo opisne kategorije ter jih prilagodimo vsebini vprašanja (npr. stopnja zaskrbljenosti “Kako zaskrbljeni ste glede ... sploh nisem zaskrbljen ... zelo sem zaskrbljen” namesto splošne lestvice strinjanja “Ocenite, kako se strinjate, da ste zaskrbljeni glede ... sploh se ne strinjam ... povsem se strinjam”).

Poleg tega moramo poskrbeti tudi, da je jakost trditve na lestvicah taka, da se odgovori porazdeljujejo normalno in niso zgoščeni zgolj na levem ali desnem polu. Primer>>

11. Nadzor kakovosti in izkušnja izpolnjevanja

V vprašalnik vključimo vsaj eno kontrolno vprašanje za preverjanje pozornosti respondentov (npr. »trap« vprašanje, samo-evalvacija ali podobno). Na koncu ankete pa dodamo še standardizirana vprašanja o izkušnji izpolnjevanja, kot je vprašanje o bremenu izpolnjevanja in zadovoljstvo z anketo.

12. Načrtovanje vzorca

Vnaprej določimo tip vzorčenja (verjetnostni ali neverjetnostni) ter ocenimo potrebno velikost vzorca glede na tip vprašanja npr. minimum 30 ali v skrajnem primeru 10 za vprašanja na ordinalnih lestvicah) in ciljne podskupine (za vsako ciljno podskupino potrebujemo 10 do 30 enot). Pri tem zagotovimo dovolj enot za zanesljive analize po skupinah ter po potrebi razmislimo o randomizaciji posameznih delov vprašalnika, če s tem zmanjšamo dolžino ali obremenitev respondentov.

13. Preverjanje dolžine vprašalnika

S testiranjem preverimo, koliko časa traja izpolnjevanje ankete, in na tej osnovi ocenimo, ali bodo respondenti še pripravljeni odgovarjati ter ali moramo zmanjšati ali prilagoditi število vprašanj.

14. Kontrolne spremenljivke za analizo

Vnaprej določimo po katerih kontrolnih spremenljivkah oziroma kategorijah (npr. spol, starost), želimo analizirati rezultate in razbitje, in jih vključimo v vprašalnik.

15. Ubeseditev in očiščena struktura poteka vprašalnika

Pri pripravi vprašalnika poskrbimo za dosledno in sistematično ubeseditev vprašanj. Vsako vprašanje naj meri eno dimenzijo, uporablja jasen in pogost jezik ter natančne in konkretne opise. Stavki naj bodo preprosti, brez sugestij, pojasnjeni pa naj bodo tudi manj znani pojmi. Posebej pazimo na izogibanje nikalnicam, predvsem dvojnim, ter na ustrezno formulacijo občutljivih vprašanj ali vprašanj, ki se nanašajo na preteklo vedenje.

Hkrati zagotovimo pregledno in logično strukturo vprašalnika. Potek naj bo jasen in enakomeren, vprašanja smiselno združena v vsebinske sklope, ti pa ustrezno razporejeni. Pri tem se izogibamo nelogičnim preskokom med temami, da vprašalnik ohranja tekoč in razumljiv tok izpolnjevanja.

Tehnična priporočila

Za konec pa je pomembna tudi tehnična izvedba ankete. Spodaj so navedena glavna tehnična priporočila, ki jih je smiselno upoštevati pred začetkom anketiranja.

1. Razvoj vprašalnika in kopiranje besedila

Priporočljivo je, da se vprašalnik oblikuje neposredno v orodju 1KA in ne najprej v Wordu ali Google Docs, saj se s tem izognemo težavam pri kopiranju in dodatnem oblikovanju. V primeru, da imamo vseeno vprašalnik predhodno postavljen izven 1KA, moramo pri morebitnem "copy-paste" prenosu besedila v vprašalnik odstranili oblikovanje in preveriti, če je pisava (velikost, barva itd.) pri vseh vprašanjih konsistentna.

2. Aktivacija in trajanje ankete

Pred začetkom zbiranja podatkov preverimo, ali je anketa aktivirana in s tem dejansko dostopna respondentom. Hkrati preverimo tudi privzeto časovno nastavitev ankete (npr. avtomatska deaktivacija po treh mesecih) ter jo po potrebi prilagodimo načrtovanemu trajanju zbiranja podatkov.

Preverimo, ali je vključen indikator napredka, saj ta izboljša uporabniško izkušnjo in poveča verjetnost dokončanja ankete.

3. Pravilnost logike vprašalnika

Zagotovimo, da se vsa vprašanja pravilno prikazujejo glede na nastavljene pogoje (IF), bloke in zanke, saj napake v logiki lahko povzročijo manjkajoča ali napačno prikazana vprašanja.

4. Preprečevanje večkratnega izpolnjevanja

Poskrbimo, da isti respondent ne more večkrat izpolniti ankete, na primer z uporabo 1KA vabil, piškotkov ali drugih omejitev dostopa.

5. Arhiviranje vprašalnika

Pred večjimi spremembami vprašalnika ustvarimo arhivsko kopijo, da ohranimo in po potrebi povrnemo različico pred spremembami. Po zaključku priprave vprašalnika pa arhiviramo tudi končno verzijo.

6. Preverjanje avtomatske diagnostike

V 1KA je v zavihku “Testiranje” na voljo avtomatska diagnostika, ki nam prikaže morebitne napake in priporočila, ki temeljijo na preverjenih metodoloških smernicah za kakovostno oblikovanje vprašanj.

7. Indikator napredka in opcija nadaljuj kasneje

Pri daljših anketah je smiselno uporabiti funkcionalnost “nadaljuj kasneje”, saj respondentu omogoča, da lahko prekine z izpolnjevanjem in preko povezave z opcijo “nadaljuj kasneje” nadaljuje na strani kjer je ostal. Smiselno lahko uporabimo tudi indikator napredka, ki respondentu nakaže kolikšni del ankete je že izpolnil.

Zaključek

Zbrali smo ključna priporočila za pripravo anketnega vprašalnika, ki segajo od osnovnih formalnih pravil do metodoloških in tehničnih odločitev. Namen priporočil je predvsem zagotoviti, da je vprašalnik razumljiv, logično strukturiran in primeren za analizo, hkrati pa čim manj obremenjujoč za respondente.

Za hiter pregled vseh elementov priprave vprašalnika pa lahko uporabite tudi kontrolni seznam na povezavi >>